Jena je bila vaščanka prečudovite vasi Paleno. Zgodilo se ji je nekega jutra, ko se je kot vsak dan odpravila v hlev. Ko je molzla kravo Muko, je iz nje teklo in teklo mleko. Napolnila je celo vedro, kar se še ni nikoli zgodilo. Jena je morala iti po še eno vedro. Bila je vesela, a hkrati začudena. Ko je prišla še z enim vedrom v hlev, je napolnila še to vedro. Z nasmehom na obrazu in  polnima vedroma se je odpravila v bajtico, ko je srečala njeno sosedo Glorijo. Gloriji je zaupala, kakšen čudež se ji je zgodil. To je morala ostati skrivnost, saj v srednjem veku so bili čudeži kaznovani z mučenjem, na koncu tudi z obglavitvijo. Jena je Gloriji zaupala. Glorija ji je zelo zavidala. Vsak dan je zjutraj stradala, ničesar ni imela in Jena je imela sedaj kar veliko hrane. S cekini, ki jih je zbirala celo leto, si je kupila kravo. Ni ji privoščila, saj bi Jena morala biti sirota, Glorija pa dekle, ki ima vse. Glorija je na gradu povedala za Jenin čudež.

Že naslednje jutro, ko je Jena v miru in z veseljem zajtrkovala, so prišli vojaki in jo obtožili čarovništva. Jena je vedela , da ji je Glorija zavidala in povedala za ta čudež. Bila je besna, a Jena ni priznala. Večkrat je tudi že skoraj pobegnila, a takrat je bilo vse le še huje.

Jena po dveh mesecih mučenja ni imela več nog, imela je zlomljene roke, ni se mogla premikati. Bila je na robu smrti. Vsa Jenina družina je molila zanjo. A Jenina sestra Kreta se je odločila pomagati. Naredila je načrt. Zastrupila je 4 stražarje in 2 oslepila. Jena in Kreta sta bili zelo srečni, saj sta bili  pod varstvom boginje Atene, boginje modrosti. Ko ju je lovila cela grajska vojska, sta se izmuznili in z družino so odpotovali na otok Kreta. Jena je po 16 dneh potovanja umrla. Ni ji bilo pomoči. Vsi so žalovali za njo. Glorija in njena družina  je postala prekleta od vseh bogov.

Po 114 dneh potovanja je Jenina družina prispela na otok Kreta in zaživela novo življenje v mestu Tebe.