Ljubljanica,10. 8. 1547

Dragi dnevnik,

ko sem spoznala povodnega moža, sem se v hipu zaljubila. Prosil me je za ples, sprejela sem njegovo prošnjo in sva plesala na sredini plesišča. Zelo hitro sva se vrtela, mislila sem, da mi bodo noge zaspale. Medtem ko sva plesala, so nenadoma prišli črni oblaki, grmelo je, bliskalo, takrat se je ustavila glasba, midva pa sva bila malo višje nad tlemi. Srce mi je začelo hitreje biti, mislila sem, da me bo kap od strahu.

Nenadoma sva bila v Ljubljanici, kjer je bilo podvodno kraljestvo, tam je bilo dosti kaznovanih žensk, kot sem jaz. Zelo me je bilo strah, v glavi se mi je ves čas vrtela ena in ista misel, mislila sem, da me bo povodni mož ubil, dokler nisem spoznala nove prijateljice, prve in edine. Povedala mi je, da moramo skrbeti za povodnega moža, dokler se ne izboljšamo. Tista, ki se popravi, da ne bo več pohlepna ali lažniva, nesramna in podobno se vrne nazaj domov. Zelo močno sem se potrudila. Kar naenkrat se je prijateljica začela svetiti in izpuhtela je v zrak, vrnila se je nazaj domov. Bila sem zelo žalostna, ker sem jo pogrešala in upam, da jo bom še kdaj videla.

Lahko noč dnevnik.

Urška

Ljubljanica,12. 8. 1548

Dragi dnevnik!

Minilo je 1 leto, odkar se je prijateljica vrnila nazaj domov. Zelo jo pogrešam. Od takrat nimam niti ene prijateljice. Vsak dan sem čistila, pospravljala in jo vedno bolj in bolj pogrešala. Hotela sem, da bi me povodni mož poslal nazaj domov. In zgodilo se je, poklical me je, da moram priti k njemu v pisarno. Rekel je, da sem trdo delala, da nisem bila taka, kot sem bila prej, preden sem ga spoznala. Vrnila sem se nazaj domov k očetu, materi in sestri. Vse sem srečala, razen nje, moje prve in zadnje prijateljice. To je vse za danes.

Lahko noč dnevnik.

Urška

meščanska vas, 3. 9. 1548

Dragi dnevnik!

Minil je že mesec od vrnitve domov. Vsak dan sem prosila boga, da bi jo spet videla in očitno je bog uslišal mojo željo ter jo izpolnil. Šla sem k lipi zeleni in tja je prišla tudi ona. Bila sem je zelo vesela. Ves dan sva se družili, smejali, hihitali. Bila mi je kot druga sestra. Odkar sem bila pri povodnem možu, nisem več takšna, kot sem bila prej, saj sem se spremenila. Tako za danes končujem s svojim pisanje.

Lahko noč dnevnik.

Urška