Predniki Indijancev so naseljevali Ameriko pred prihodom evropskih kolonizatorjev.
Bivali so v šotorih imenovanih TIPI. Tipi je stožčaste oblike. Sešit je bil iz živalske kože (bivolja koža). Na vrhu so bile zvezane palice. Na sredini je ognjišče. Okoli njega je bilo nekaj prostora, kjer se je jedlo, prostor za šivanje, pogovarjanje itd. Ob robu so bila ležišča. Tipiji so bili hitro pospravljivi in postavljivi, saj so bili ameriški staroselci nomadi.
Večina indijanskih skupnosti je bila organizirana v smislu lovskih plemen. Tradicionalno so bili lovci in nabiralci, poleg tega pa so se ukvarjali tudi z ribogojstvom, ribolovom in kmetijstvom.
Indijanska oblačila pred prihodom Evropejcev so bila različna glede na pleme in podnebje, v katerem je živelo pleme. Vendar pa je bilo nekaj podobnosti. Material, ki so ga ameriški Indijanci uporabljali v svojih oblačilih, je bil narejen iz živalskih kož. Njihove obleke so bile narejene ročno in šivale so ji po navadi ženske. Moški so nosili prt, ki je pokril sprednji in zadnji del. Ko je bilo hladneje, so še obuli gamaše. Ženske so nosile krilo in dokolenke. Pogosto so nosile srajco ali tuniko. Večina staroselcev je imelo obuto posebne čevlje iz mokasina (ustenje). Običajno so bili okrašeni še s perjem, nakitom in živalsko kožo.
Indijanska kuhinja je bila preprosta. Večina ameriških staroselcev je raje jedla svojo hrano zelo svežo brez veliko začimb. Najpomembnejši pridelek ameriške indijanske hrane je bila indijska koruza. Drugi pomembni ameriški indijanski pridelki so bili fižol, buče, sončnice, divji riž, krompir, sladki krompir, paradižnik, paprika, arašidi, avokado, papaje in čokolada.
Nekaj pijač, ki so jih opazili med staroselci, vključujejo čaj iz začimbnice, pijačo iz vrelega sadja cvetja … Na vzhodu so bile najpogostejše pijače predvsem čajne sorte. Ojibwe je okoli jezera Superior naredil čaje iz zimzelenega, malinovega, smrekovega in snežnega listja jagod in tudi češnjeve veje. Indijanci so v ZDA v preteklosti imeli težave tudi z uživanjem alkohola.
Prve indijanske šole so bile zgrajene v 18. in 19. stoletju. Najprej so jih vzpostavili krščanski misijonarjih. Običajno so se poučili o evropsko-ameriški kulturah s prisilnimi spremembami. Izkušnje iz šol so bile po navadi slabe in celo smrtonosne. Otroci so bili prisiljeni opustiti svoje indijanske identitete in kulturo. Preiskave poznega 20. stoletja so razkrile številne dokumentirane primere spolne, fizične in psihične zlorabe, ki so se večinoma pojavljale v šolah.
Po legendi je sveto pipo Indijancem prinesla BELA BIZONKA in jim predala skrivnost povezave z Velikim Duhom.
Sveta pipa se prižge v svetem krogu, ki je simbol povezanosti vseh ljudi in bitij v celoto. Ko se polni s tobakom, se polni tudi z molitvijo v dobro vsem ljudem in živim bitjem na Zemlji. Zanimivo je, da tobak, s katerim se polni sveta pipa, pravzaprav ni tobak, pač pa mešanica zdravilnih zelišč. Kdor je nosilec svete pipe, jo lahko kadi tudi sam, vendar vedno za skupno dobro. Svete pipe se ne da kupiti! Dobiš jo le, če ti jo podari indijanski zdravilec. S tem ti dovoli, da uporabljaš znanje, ki si si ga pridobil ob njem, s tem ti izkaže zaupanje, da si pripravljen delovati v skupno dobro.
Viri in literatura: