Nekega dne se je nek človek hotel zabavati, a se ni mogel, saj ni bilo nobenega drugega človeka za družbo. V svoji majhni hišici je molil in prosil bogove, da mu naj dajo človeka za družbo. Bogovi so uslišali njegovo željo in mu dali lepo deklico za družbo, on se je takoj zaljubil vanjo in tako se je z njima začela civilizacija.

Sprva so bili ljudje pravični drug do drugega, bogataši so pomagali revežem, molili so, žrtvovali živali, a sčasoma so začeli razmišljati, zakaj  sploh molijo, žrtvujejo hrano in takšne stvari. Nato sta se začela mož in žena spraševati, zakaj so vsi ljudje postali tako sebični in hudobni drug do drugega.

Nato je napočil kaos, vsi so začeli ropati, krasti, ubijati drug drugega. A to je čez nekaj časa prišlo na ušesa Zevsu, kralju vseh bogov. Zevs je postal besen, šel je v svet smrtnikov in tam rekel ljudem, da mu morajo žrtvovati 3 bike, 5 krav in 8 pujsov. Ljudje, ki so bili zviti in prebrisani, so kosti, kože, rogove in organe dali na en kup, meso in dobre stvari pa na drug kup. Oboje so pokrili s kožami. Ker so vedeli, da bo Zevs izbral tistega, ki bo lepše izgledal in dišal, so na kup s kostmi in rogovi dali še nekaj kosov mesa. Nato so dejali, da si naj Zevs izbere kup, ki ga želi imeti. Izbral je seveda tistega s kostmi in rogovi. Zevsa je takoj poplavila jeza, takoj je šel nazaj v njegovo kraljestvo in se z bogovi posvetoval, kaj jim naj dajo za kazen. Odločili so se, da bo šel Zevs k njim in nastopila bo gromozanska nevihta. Vse se je začelo tresti. Tisti, ki jih ni zadela strela, so umrli v poplavah. Le dva, ki sta se še borila za življenje, sta preživela. Tudi onadva sta prosila bogove in Zevsa, da  jima dajo priložnost.

Od takrat naprej so bili ljudje kot včasih prijazni, dobrosrčni in tako naprej.