Bogu Zevsu na uho je prišlo,
da med ljudmi do prepirov je prišlo.
Zato odločil se je in na Zemljo odpravil se.
Tam izvedel je, da govorice niso laž,
saj otroci komaj čakajo, da starši umrejo,
da njihovo dediščino prevzamejo.

Kralju prišlo je na uho, da bog potika se naokrog.
Zato preizkusil ga je.
Dal ubiti je enega svojih talcev
in ga na mizo za gostijo ponudil.
Zevs prevaro takoj je ugotovil
in celo kraljestvo v prah spremenil.

Odpravil se je v svoje kraljestvo in sklical vse bogove sveta.
Skupaj poplavili so ves svet,
a ostala sta le dva živa, ki bila sta prijazna do vseh,
zato ju pustil je bog pri močeh.

Boginja usmilila se ju je in nasvet za novo ljudstvo dala je.
Njen nasvet sta upoštevala in kamne za hrbet metala.
Glej, no, glej, prišli so ljudje,
kot jih ves svet dandanes pozna.
Zato še danes vemo,
da božjih moči podcenjevati ne smemo.