Dom. Kaj sploh pomeni beseda dom? Po definiciji bi naj dom bil kraj prebivališča, hiša ali stanovanje, ampak je veliko več od tega, dom je tam, kjer si z domačini, kjer se počutiš varnega, kjer si ljubljen.

Naj vam razložim besedo in njen pomen v tej zgodbi. Nekoč je živel en fant. Z družino so se prebijali skozi vedno težje čase. Nekega dne se je odločil, da gre poskusit srečo v Ameriko. Poslovil se je od očeta, treh bratov in s solzami v očeh tudi od matere. Poslovil se je od bele hiše, ki je bila na dan odhoda obsijana z močnim soncem, poslovil se je od živali in se odpravil proti železniški postaji. Tam se je vkrcal na črni vlak, ki je ob odhodu iz dimnika spuščal temno paro. Opazoval je lepo slovensko pokrajino in obujal spomine na dom. Vlak se je peljal hitreje in hitreje, zato je lahko videl le še obrise stavb v daljavi. Ob mraku je prišel v pristanišče. Pihala je burja, močno je deževalo. Vkrcal se je na ogromen  temno črn parnik in se odpeljal lepšemu življenju naproti. Med plovbo je parnik preživel veliko neviht in z vsakim valom, ki je treščil v ladjo, je fanta dajalo večje in večje domotožje. Ob prihodu v Ameriko je strašansko deževalo, pihal je veter in vsako minuto je zagrmelo. Odpravil se je proti svoji majhni kolibi ob smetišču. To je bilo vse, kar si je lahko privoščil. Našel si je delo v rudniku, tam je delal noč in dan. V rudnik je hodil že zgodaj zjutraj, takrat, ko je bila še tema, iz rudnika pa pozno zvečer.

V življenju ni imel več svetlobe, temveč samo temo. Kmalu mu je bilo tega dovolj, prodal je kolibo in si kupil vozovnico za parnik ter začel pluti proti domu.

Ob prihodu v pristanišče je po dolgem času izven oblakov videl sonce. Usedel se je na vlak in se odpeljal proti domu. Bližje domu, kot je bil, bolj se mu je izza oblakov prikazovalo sonce. Kmalu je prišel domov. Sonce je sijalo kot še nikoli prej, pihal je rahel, prijeten veter. Na dovozu so ga že pričakali domači, ki so ga bili zelo veseli. Dvignil je glavo in rekel:
,,Slovenija, moj dom.”