Naša pot se začne na začetku z rojstvom. Ko se rodimo, so vsi okoli nas srečni.

Moja pot se je začela 30. 3. 2004 v Postojni. Kot otrok sem bila brez stresa, strahu in skrbi, saj sem bila odvisna od staršev in ostalih oseb, ki so v življenju pomembne. Ko sem bila stara dve leti, smo se preselili v Jurovski Dol. Tu sem začela obiskovati vrtec. Večina otrok se od staršev loči prav v vrtcu. Malo starejši se odpravimo v šolo. Šola je obdobje, ki se ga spominjamo za vse življenje. Tukaj stkemo prva prijateljstva, srečamo se s prvo ljubeznijo in občutimo občutek zadovoljstva. Veliko od nas pa se je že srečalo z dejanji, kot so izdaja, izguba, zahrbtnost in strah.

Po veliko letih obvezne šole se vsak posameznik odloči za novi del poti. Imenuje se srednja šola. Tudi srednja šola bo minila hitro, vendar še hitreje, saj čas ne počiva in ne stoji. Po kratkih štirih ali treh letih šole, ki bodo za nami, bodo minila zelo hitro, nato lahko gremo študirat ali se zaposlimo. Po zaključku srednje šole se začne novi del poti. Vzela bom obdobje študija, saj po končani srednji šoli tudi sama želim študirati. Ko sem se pogovarjala z vrstniki, sem videla, da menijo, da je študij potrata časa in živcev, vendar sama nisem takega mnenja. Ob začetku tega obdobja postanemo polnoletne osebe, kar pomeni, da smo odgovorni zase.

Po nekaj letih študija si lahko iščemo poklic, ki ga opravljamo celo življenje. Veliko ljudi ni zadovoljno s poklicem ali plačo, zato me skrbi, da tudi jaz ne bom.

Po nekaj letih, ko smo starejši, začnemo razmišljati o družini in zakonu. Ampak ne vsi. Nekateri se poročijo in imajo otroke ter so obdani z ljubeznijo in to je spet novi del poti. Vsakdo sanja o družini že od malih nog, saj smo se igrali s plastičnimi dojenčki in si predstavljali, da smo odrasli.

Nato leta minevajo vse hitreje, čeprav sami tega ne bi želeli. Težko je govoriti o starih letih, čeprav se sami zavedamo, da nam zmanjkuje energije, slabše vidimo in slišimo. Zavedamo se, da smo vse bliže koncu naše poti. Staramo se, ko si zjutraj češemo redke sive lase. Staramo se vsako leto, mesec, teden, dan, uro, minuto in sekundo vedno bolj. Vse od začetka. Dokler ne nastopi konec. To je tako imenovan konec poti, ki doleti vse nas. Konec imenovan smrt.