Pismo iz Nangijale

Nangijala, čas tabornih ognjev

Zdravo Piškotek!

Po smrti sem se znašel na kamniti poti. Bila je sredi prečudovitega gozda. Razvijala se je čez polja rož, žita, preko voda in gora. Pot je bila nadvse čudovita. Nato sem se znašel pred tablo, na kateri je pisalo: »Dobrodošli v Nangaliji, desno je Češnjev dol, levo je Šipkov Dol.«
Bil sem zmeden, a sem izbral pot proti Češnjevemu dolu. Prišel sem vanj. Ko sem stopil na mestne poti, sem začutil v mojem srcu ogenj, a je kmalu pogorel, saj te ni tukaj z menoj. Prišel sem do nekakšne hiše. Na tablici pred njo je pisalo »Brata Levjesrčna.« Vstopil sem. Bila je majhna, a mi je všeč. Kmalu sem ugotovil, da je poleg hlev. Šel sem vanj. V njem sta bila dva čudovita konja. Eden zame in eden zate.

Komaj čakam, da prideš in bova skupaj jahala.

Lep ljubezniv pozdrav

Jonatan

Komentiranje zaprto.