Francozi

Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji, ki je obmorska država v zahodni Evropi. Na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro. Njihovo število ocenjujejo na okoli 59 milijonov (ocena za julij 2000).

Govorijo francoščino, na Korziki italijanščino.

Veliko Francozov živi med drugim v ZDA, Kanadi in celo na Irskem. Ker je bila nekoč Francija kolonialna sila, živijo Francozi tudi drugod po svetu, največ v Afriki.

Predvsem se preživljajo z gospodarstvom in turizmom.

KMETIJSTVO

Danes dela v kmetijstvu le 6 odstotkov nacionalne delovne sile. Za pariško kotlino in njeno bližnjo okolico je značilno specializirano kmetijstvo, prevladuje pa pridelovanje žit in sladkorne pese ter mesa. V južni Franciji prevladuje vinogradništvo. Bolj na severu sta vinorodni pokrajini Šampanja, kjer pridelujejo šampanjec.

INDUSTRIJA

Pariz je že od nekdaj veljal za najpomembnejše industrijsko središče Francije. Tukaj so se razvile predelovalna in modna industrija, usnjarska industrija, kozmetična in industrija parfumov. Ključne industrijske panoge v Franciji so telekomunikacije, elektronika ter avtomobilska, vesoljska in vojaška industrija.

TURIZEM

Turistični razvoj Francije se je začel okrog leta 1750 na Azurni obali, kamor so začeli zahajati prvi turisti iz Velike Britanije. Zato je najpomembnejše turistično območje Sredozemlje z navtičnim in mondenim turizmom (Nica). Iz potrebe po vedno novih smučarskih progah so se v zadnjih letih močno okrepili zimski športi.

Podoben razvoj kot Azurna obala je sicer v drugih časih doživela atlantska obala, ki pa se je uspela izogniti gradnji velikih hotelov. Pomembno turistično mesto je tudi Pariz (Eifflov stolp, katedrala Notre Dame).

MODA

Najbrž bi kjerkoli drugje na svetu težko srečali toliko urejenih in lepo oblečenih ljudi kot v Franciji. Tako moški kot ženske veliko pozornosti namenjajo svoji zunanjosti in z velikim zanimanjem sledijo najnovejšim modnim smernicam.

Francoska modna prestolnica je seveda Pariz, kjer domujejo najbolj luksuzne modne in kozmetične hiše, kot so Chanel, Christian Dior, Yves Saint-Laurent, Vuitton, Lancôme, L’Oréal, Clarins …

Obvezen kos, ki ga ima skoraj vsaka Francozinja, je plašč trenčkot. Idealen je za v službo in enostaven za kombiniranje z drugimi oblačili.

Zelo redko boste v Parizu videli žensko z zelo visokimi petami, pogostejša izbira so čevlji z nižjo peto ali celo brez pete. Barviti športni čevlji so priljubljeni in primerna obutev za mlade, zelo redko pa jih za sprehod po mestu, opravkih ali pa v službo obujejo odrasle ženske. Superge so tako namenjene le športnim aktivnostim in ne za druge priložnosti. Francozinje obožujejo nakit in modne dodatke, kljub temu pa pri izbiri dodatkov sledijo pravilu »manj je več«. Francozinje svojo obleko pogosto okrasijo s šalom, uhani ali pa torbico. Najpogosteje se ženske oblačijo v nevtralne barve, ki jih lažje kombinirajo z ostalimi oblačili. Četudi je zunaj zelo vroče, boste na francoskih ulicah le redko videli Francoze v kratkih hlačah. Kratke hlače so namenjene le tistemu času, ki ga preživite na plaži, nikakor pa jih ni zaželeno obleči za sprehod po Parizu, saj lahko doživite nekaj čudnih pogledov. Francozi menijo, da kratke hlače preveč razkrivajo in je zato boljša izbira krilo, obleka ali pa dolge hlače.

Francija je tudi dežela parfumov, svetovna parfumska prestolnica pa je malo mestece Grasse, kjer so največji nasadi cvetlic, kot so jasmin, sivka, mirta, vrtnica in mimoza, bistvenih za izdelavo parfuma. Najbolj znan parfum na svetu je Chanel N°5; še danes naj bi vsakih 30 sekund prodali eno stekleničko. K njegovi slavi je veliko pripomogla tudi Marilyn Monroe, ki je na vprašanje, kaj dene nase, ko gre v posteljo, odgovorila:

HRANA IN PIJAČA

Francoska kulinarika je nekaj, na kar so Francozi zelo ponosni. Zaradi rodovitne prsti in ugodnih podnebnih razmer lahko skoraj skozi vse leto pridelujejo sveže sadje, zelenjavo, zelišča in žita ter redijo živali, vse to pa potem uporabijo pri kuhanju. Prehrana je v Franciji zelo pomemben del vsakdanjega življenja.

Francozi začnejo dan z zajtrkom, nadaljujejo s kosilom, popoldne kaj prigriznejo, toda glavni hod dneva je večerja, ki se streže okoli osme ure zvečer. Značilna živila, ki jih najdete na francoski mizi skoraj ob vsaki hrani siri in bel kruh, pri čemer sire običajno jedo ob koncu obroka. Najobičajnejši kruh ni pri nas tipična štruca, ampak bageta. Beli kruh je hrustljav, ob jedi se prelamlja z rokami. V šalah o prehranskih navadah Francozov se pogosto omenja, da radi jedo polže in žabe. Precej kontroverzna francoska jed je jed iz gosjih jeter, ki je marsikje že prepovedana.

Francoska kulinarika se ponaša še s številnimi drugimi znanimi jedmi, ena izmed njih je: ratatouille – mešanica pražene zelenjave, vključno z jajčevci, bučkami, paradižnikom, papriko in čebulo.

Francozi si za kosilo ali večerjo radi vzamejo čas ter uživajo v dobri družbi, odlični hrani in vinu. Francoze pri mizi zmoti nekaj, česar drugi morda ne razumejo kot neprimerno ali nevljudno.
Nekaj primerov nevljudnega obnašanja za mizo:

  • držanje rok pod mizo,
  • če si moški postreže s hrano, preden jo ponudi ženski, ki sedi poleg njega,
  • če si namaz namažete čez cel kos kruha, kot da bi si delali sendvič,
  • pomakanje kruha v omako,
  • dotikanje hrane, posebno sira, z rokami,
  • oblizovanje pribora,
  • če vprašate, kje je stranišče, medtem ko še sedite za mizo.

Primerno obnašanje za mizo je izkazovanje spoštovanja do drugih.

Beseda vino izvira iz sanskrtske besed »vena«, ki pomeni »prijateljski«, in temu se Francozi zagotovo niso izneverili. Vino je pri njih del družinskih, prijateljskih ali poslovnih druženj, kjer je obvezen spremljevalec kulinarike. Le kdo še ni slišal za znamenita francoska vina, kot so chardonnay, cabernet sauvignon, merlot, modri pinot, rizling ter seveda šampanjec? To so le nekatere vrste najrazličnejših francoskih vin, ki v svetu slovijo po kakovosti in prestižu. Poleg vinske kakovosti  je Francija znana tudi po vinski raznolikosti.

POTEK ŠOLANJA

Francoske šole so od 19. stoletja obvezne, brezplačne. Izobraževanje v Franciji je obvezno za otroke od 6 do 16 let, javno šolanje je brezplačno in izključuje religijske simbole ali odkrito izražanje verske izpovedi. Večina šol ima pred zgradbo napisan moto Francije in francoske revolucije »svoboda, enakost, bratstvo«.

V francoski izobraževalni sistem otroci lahko vstopijo pri dveh mesecih. Do drugega leta so otroci v jaslih. Od drugega do šestega leta pa lahko obiskujejo vrtec. V vrtcih ni veliko prostih mest, poleg tega porodniški dopust traja le 16 tednov, zato otroke v Franciji zelo pogosto varujejo varuške.

V Franciji je osnovna šola razdeljena v dva dela, in sicer otroci obiskujejo osnovno šolo od 6. do 11. leta, od 11. do 15. leta pa collège. Ob koncu collègea učenci opravljajo preverjanje, ki je podobno nacionalnemu preverjanju znanja v Sloveniji. Srednja šola traja tri leta. V Franciji razrede odštevajo, torej collège začnejo s šestim razredom in končajo v tretjem razredu. Podobno kot v Sloveniji imajo ob koncu srednje šole preverjanje, ki se imenuje bac. Nato se lahko vpišejo na univerzo ali v dve leti pripravljalnih ur, ki omogočajo vpis v prestižne šole. Tudi ocene so drugačne. Če učenec v Franciji dobi oceno pet, bo v nasprotju s slovenskim učencem precej razočaran, saj imajo ocenjevalni sistem od 1 do 20, pri čemer je pozitivna ocena od 10 naprej (vključno z 10).

NAJPOMEMBNEJŠI PRAZNIK

14. julij je najpomembnejši francoski praznik, ker je hkrati praznik federacije, na isti dan pa se praznuje tudi padec Bastilje, zloglasnega zapora v času francoske revolucije leta 1790. V Parizu čez dan potekajo vojaški sprevodi po Elizejskih poljanah, zvečer pa sledijo proslave s plesom in ognjemeti, dogodek pa privabi tudi veliko število turistov.

OBIČAJ PRI POZDRAVLJANJU ALI POSLAVLJANJU

V severnem delu Francije (od koder prihaja moj sogovorec), so v navadi pri pozdravljanju 4 glasni poljubi na lice. Dobro je vedeti, da pri poljubljanju na lica ne gre za dejansko poljubljanje, zadoščajo že stik lic in »poljubček v zrak« ter zvok poljuba.

POROKA

Ženin navadno pride po svojo bodočo nevesto k njej domov, nato pa se skupaj odpeljeta do cerkve ali poročne dvorane. V manjših vaseh, kjer se ženin in nevesta skupaj sprehodita do cerkve, otroci čez ulice napeljejo bele trakove, ki jih bodoča nevesta prereže kot simbol premagovanja ovir v zakonu. Na civilno poroko lahko pridejo tudi nepovabljeni gostje. Vrata poročne dvorane morajo ostati odprta, saj lahko le tako nekdo oporeka poroki, če ima za to tehtne razloge. Poroka je brez družic in torte. Nevesta ni v središču  pozornosti, ampak družini mladoporočencev.

PRAZNOVANJE NOVEGA LETA

Začetek silvestrskega večera Francozi po navadi preživijo z družino, in sicer si privoščijo bogato silvestrsko večerjo. Na mizi se pogosto znajdejo šampanjec, ostrige, francoska tradicionalna jed iz gosjih jeter in dimljen losos. Ob osmi uri zvečer pa se vsi zberejo pred malimi zasloni in spremljajo prenos tradicionalnega nagovora predsednika države iz Elizejske palače. Francozi so veliki oboževalci tematskih plesov v maskah ali pa polnoč pričakajo na paradi na Elizejskih poljanah.

Ko ura odbije polnoč …
V večini francoskih mest običajno priredijo novoletno praznovanje z ognjemetom in zabavo. Ob polnoči ljudje nazdravijo, se poljubijo na lica in si zaželijo srečno novo leto.

Na splošno pa so Francozi zelo potrpežljivi, vljudni in dobri gostitelji. Želijo ugajati in gostu ustrežejo v vseh stvareh.

Viri:

Komentiranje zaprto.