Orfej

Krasen talent Orfej je imel,
ko je prelepo zapel,
vsem poslušalcem srce je ogrel.

Nek dan potepal se je po obali,
pel je pesmi kot po navadi,
vidi vilo in poskoči,
z njo se tudi poroči.

Sicer čas ljubezni ni bil dolg,
Evridiko je obvladal smrtni molk.
Presenetil jo je kačji strup,
tam je obležal njen trup.

Veselih pesmi ni bilo več,
Orfejeve žalosti pa preveč.

Komentiranje zaprto.